Življenje od spočetja do naravnega konca 

Na osnovi naše krščanske vere verjamemo, da je življenje od spočetja do naravnega  konca neskončno velik Božji dar. Človek, ki je ustvarjen po Božji podobi, ima neprecenljivo vrednost in sebi lastno dostojanstvo. Ker je življenje najdragocenejši dar, ki ga lahko posameznik prejme, ga moramo kristjani ljubiti in varovati pred vsemi nevarnostmi, ki ga ogrožajo.

Katoličani verjamemo, da se ljudje lahko svobodno in odgovorno odločamo, vendar pa smo se najprej dolžni zavzemati za spoštovanje človeškega življenja na vseh stopnjah njegovega razvoja od spočetja do naravne smrti. Ko izberemo življenje, se zavzemamo za zaščito vseh ljudi, še posebno za najbolj ranljive in najšibkejše. Posebno varstvo zasluži nerojeno človeško bitje, saj je vsak zarodek že človeško bitje z lastnim človeškim življenjem, ki se želi razvijati ter doseči polnost in samostojnost. Zato moramo gledati nanj kot na člana naše človeške družine. Če želimo spoštovati življenje, je potrebno še posebno skrbeti za nosečnice, matere in očete v enostarševskih družinah, starejše, bolne, revne, trpeče in ljudi s posebnimi potrebami. Takšna življenjska drža na družbeni ravni spodbuja mir, zmanjšuje nasilje in rešuje spore. Posebna skrb velja umirajočim, ki jih je treba spoštovati in jim stati ob strani vse do njihovega naravnega konca, prav tako pa tudi njihovim svojcem.

Zakon in družina

Zakonska zveza je ljubeč odnos med moškim in žensko, ki je vedno odprt za morebitno novo življenje. Namen zakona je tako ljubezen med zakoncema, hkrati pa tudi posredovanje novega življenja in vzgoja otrok. Zakonska zveza je zato naravna ustanova, ki je obstajala, še preden so nastali vsi družbeni, pravni in verski sistemi, in seže v preteklost dlje od človekovega zgodovinskega spomina. Zato uresničitev zakonske zveze vedno prispeva k skupnemu dobremu. Družba, ki ima prihodnost, vedno zagovarja in poudarja te bistvene cilje zakonske zveze, ki jih lahko prepoznamo s pomočjo našega človeškega razuma in izkušenj. Katoličani verjamemo, da ljubezen med možem in ženo pričuje o veličini in svetosti zakona. Prav zato mora vsaka družba takšno zakonsko zvezo moralno, pravno in finančno podpirati ter varovati. Posebna skrb in podpora zato velja takšnemu družbenemu razvoju, ki bo staršem omogočal usklajevati zakonske in družinske ter na drugi strani delovne obveznosti. Finančno šibkejšim družinam je treba omogočati varno in finančno ugodno nastanitev. Prav tako je potrebno že v času šolskega izobraževanja spodbujati vzgojo za zakonsko in družinsko življenje.

 

Revni in ostareli

Skrb za revne ni poljubna politična izbira, saj jo zapoveduje evangelij. Jezus je namreč še posebno ljubil slabotne in ranljive, z njimi se je poistovetil in jim oznanil veselo novico. Danes se nam kot posebno ranljivi v naši družbi vse bolj kažejo ostareli, za katere primanjkuje domov in morajo nanje čakati več let, hkrati pa ti domovi pogosto ne ustrezajo vsem potrebam ostarelih in niso na povsem primeren način vključeni v širše okolje. Posebna skrb velja tudi upravičenim zahtevam delavcev (še zlasti tistih z najnižjimi dohodki), da za svoje delo prejmejo človeka vredno plačilo in so soudeleženi pri dobičku podjetij. Pokojni papež Janez Pavel II. je poudarjal, da se prav v tem, kako je poskrbljeno za najbolj uboge, kaže moralno stanje določene družbe. Katoličani smo zato poklicani, da smo zavezani dobrodelnosti in se še posebej zavzemamo za najbolj ogrožene, revne, brezposelne, priseljence in zatirane ter se borimo proti družbenim krivicam. V tem, kako omenjena problematika oblikuje javno politiko, njene cilje in prioritete, pa se kaže človekoljubnost družbe, političnih strank in politikov.

To Top